GEOM

VIZITKA

STORITVE

ZAKONODAJA

APLIKACIJE

POVEZAVE

KATASTRSKA GEODEZIJA

Ureditev meje

Parcelacija

Izravnava meje

Komasacija

Evidentiranje zemljišča pod stavbo

Evidentiranje stavbe

Sprememba dejanske rabe zemljišča

Sprememba bonitete zemljišča

Označitev meje v naravi

Vpis stavbe v kataster stavb

Sprememba podatkov katastra stavb

INŽENIRSKA GEODEZIJA

Izdelava geodetskega načrta

Zakoličba

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PARCELACIJA

Pri parcelaciji zemljišč moramo upoštevati najmanj Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), veljavne člene Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN).

ZEN določa, da je parcelacija združitev in delitve parcel in, da se lahko izvede:
- na zahtevo lastnika oz. druge osebe, ki ima na podlagi zakona pravico zahtevati parcelacijo ali
- na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti ali
- v primeru razlastitve, na zahtevo razlastitvenega upravičenca.

Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic. Združujemo lahko le parcele, ki ležijo znotraj iste katastrske občine.

Geodet je dolžan preveriti ali lahko parcelacijo izvede in ob tem upoštevati merila in pogoje za izvedbo parcelacije iz prostorskih aktov. Hkrati mora vedeti, da obstajajo tudi omejitve parcelacije, ki izhajajo iz prostorskih ukrepov, predvsem naslednjih:
- ukrepi zavarovanja urejanja prostora (prepoved parcelacije) - Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP),
- razlastitev (prepoved parcelacije, parcelacija dopustna le za namen razlastitve na podlagi odločbe) - ZUreP-1,
- komasacija (obodna parcelacija, načrt gradbenih parcel kot sestavina komasacijskega načrta) - Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).

ZUPUDPP ureja dovoljenje za umestitev v prostor ter določena vprašanja glede začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v območju načrtov, urejanja mej in parcelacije zemljišč v območju načrtov ter pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z načrti. Na območjih, kjer je zaznamovan razlastitveni postopek v zemljiški knjigi je prepovedan promet z zemljišči in parcelacija zemljišč. Parcelacija zemljišč je dopustna le za izvedbo razlastitvenega postopka na podlagi izdane odločbe o razlastitvi.

Z izdajo sklepa o uvedbi komasacijskega postopka so na komasacijskem območju prepovedane gradnje, prepovedan promet z zemljišči, razen prodaje občini ali drugemu udeležencu komasacije, kakor tudi parcelacija, ki ni povezana z izvedbo komasacije.

1. ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt)

ZPNačrt določa parcelacijo na območju državnih in občinskih načrtov ter parcelacijo stavbnih zemljišč.

1.1. Parcelacija zemljišč na območju občinskega prostorskega načrta (OPN)

Na območju OPN so merila in pogoji za določanje parcel določeni v tekstualnem delu odloka OPN, nekatere sestavine pa vidne tudi iz grafičnega dela. Merila in pogoji za parcelacijo (prostorsko izvedbeni pogoji), ki določajo velikost in obliko parcele namenjene gradnji so podani:
- z načrtom parcel ali
- z minimalno oziroma maksimalno površino parcele v kvadratnih metrih ali
- z dolžino posamezne stranice oziroma z razmerjem med stranicami parcel.

Parcelacija na območju OPN je možna le na podlagi načrta gradbenih parcel, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

1.2. Parcelacija zemljišč na območju državnega prostorskega načrta (DPN) in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN)

V kolikor izvajamo parcelacijo na območju sprejetega OPPN ali DPN se izvaja parcelacija v skladu z veljavnim parcelacijskim načrtom, ki je sestavni del grafičnega dela elaborata in je obvezna sestavina OPPN in DPN. Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo.

1.3. Parcelacija na stavbnih zemljiščih

Parcelacija je na stavbnih zemljiščih glede na ZPNačrt dovoljena, a le če geodet pridobi pri občinskem organu, pristojnemu za urejanje prostora pogoje za parcelacijo. Pogoje za parcelacijo stavbnih zemljišč izda občinski organ, pristojen za urejanje prostora, v obliki potrdila iz uradne evidence v skladu s predpisi o upravnem postopku (plačilo takse), ki vsebuje tudi podatek o namenski rabi zemljišča. Če so v prostorskih aktih za območja stavbnih zemljišč določeni pogoji za parcelacijo, parcelacijo ni mogoče izvesti mimo upoštevanja teh pogojev.

2. ZAKON O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP)

45. člen ZUPUDPP določa parcelacijo in načrt parcel na območju prostorskih načrtov.

Parcelacija se lahko izvede v skladu z načrtom parcel iz načrta, ki mora biti izdelan tako, da je mogoče prenesti novo določene zemljiško-katastrske točke neposredno v naravo. Parcelacija se lahko izvede, če imajo zemljiške parcele, ki se delijo oziroma združijo, urejene meje, ali vsaj del meje v skladu z ZEN.

3. ZAKON O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-1)

V kolikor so na določenem območju sprejeti prostorski ukrepi je potrebno posebno pozornost nameniti možnim posegom na tem območju in možnostim oziroma prepovedim parcelacije. ZUreP-1 je uvedel več prostorskih ukrepov, ki so še vedno veljavni. Med njimi je tudi prepoved parcelacije.

Meja zavarovanja urejanja prostora mora biti določen tako natančno, da je mejo mogoče določiti v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. Če je tako območje določeno v občinskem prostorskem načrtu se parcelacija ne sme izvesti.

4. ZAKON O GOZDOVIH

Zakon o gozdovih omejuje parcelacijo gozdnih parcel, ki so manjše od 5 ha. Zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 hektarov, se lahko deli samo, če:
- ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd ali
- je to potrebno zaradi gradnje javne infrastrukture ali
- so v solastnini z Republiko Slovenijo ali lokalno skupnostjo.

5. ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1)

ZGO-1 določa določitev gradbenih parcel obstoječim objektom in preoblikovanje funkcionalnega zemljišča večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več gradbenih parcel.

5.1. Določitev gradbenih parcel obstoječim objektom

Če obstoječi objekt še nima določene gradbene parcele, pred uveljavitvijo ZGO pa zahteva za določitev funkcionalnega zemljišča še ni bila vložena, se na zahtevo lastnika gradbena parcela lahko določi v skladu z načrtom gradbenih parcel iz lokacijskega načrta oziroma v skladu s pogoji, ki jih v zvezi z velikostjo gradbenih parcel določa prostorski red. Zahteva za določitev gradbene parcele se vloži pri pristojni upravni enoti. Zahtevi mora biti priložen:
- del lokacijskega načrta, ki prikazuje načrt gradbenih parcel, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom ali
- predlog načrta gradbene parcele, kadar objekt stoji na območju, ki se ureja s prostorskim redom in
- izpisek iz zemljiške knjige.

Če stoji objekt, kateremu se naj bi določila gradbena parcela, na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom in je predlagatelj lastnik zemljišča, na katerem naj bi se določila gradbena parcela, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Stranka v tem postopku je samo lastnik objekta. V primeru, da so lastniki zemljišč druge osebe, se odločba o določitvi gradbene parcele izda v posebnem ugotovitvenem postopku, stranke v tem postopku pa so poleg lastnika objekta tudi vsi lastniki zemljišč.

Lastnik objekta ali lastnik zemljišča lahko na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele pri geodetskem podjetju naroči elaborat parcelacije ali elaborat pogodbene komasacije. Pristojna geodetska uprava na predlog lastnika objekta oziroma lastnika zemljišča, ki se mu je določila gradbena parcela, izda odločbo o parcelaciji, če v predlogu navede številko in datum izdaje odločbe o določitvi gradbene parcele ter priloži elaborat parcelacije, izdelan v skladu z ZEN.

5.2. Preoblikovanje funkcionalnega zemljišča večstanovanjskih stavb oziroma stavb v etažni lastnini v eno ali več gradbenih parcel

V primeru stavbe v etažni lastnini se šteje, da med skupne dele stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Taksne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela taksne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

V vsakem primeru se šteje, da je skupni del stavbe v etažni lastnini tisti del zemljišča znotraj površine gradbene parcele, na katerem stoji stavba. Predlog za določitev gradbene parcele in vlogo za parcelacijo ali vpis mej nastalih v postopku pogodbene komasacije, lahko vloži en ali več upravnikov večstanovanjskih stavb oziroma lastniki in etažni lastniki stavb, ki nimajo upravnika.

6. ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ)

ZKZ prepoveduje delitev zaščitenih kmetij, katere ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, razen v naslednjih primerih:
- če se povečuje, zaokrožuje obstoječa zaščitena kmetija ali nastaja nova zaščitena kmetija;
- če se na ta način povečuje ali zaokrožuje druga kmetija oziroma se povečuje ali zaokrožuje kmetijsko zemljišče, ki je v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika posameznika;
- če se odtujijo stavbna zemljišča;
- če se odtujijo zemljišča, ki se jih po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko;
- če pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji Republika Slovenija oziroma občina;
- če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija se naprej izpolnjuje pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev.